Kakovostno in praktično pohištvo

Zaradi izjemno raznovrstne ponudbe stanovanjskega pohištva na našem trgu ob njegovi izbiri kaj hitro postanemo zmedeni in ne znamo izbrati ustrezen kompromis med ceno in kvaliteto. Nizkocenovno kompletno kuhinjsko pohištvo tako dobimo že za nekaj 100 evrov, cena visokokakovostnega pohištva pa se lahko zviša v več 1000 evrov.

Ko želimo izbrati sebi najbolj primerno pohištvo v kuhinji ali se odločiti med vgradno in klasično omaro, takoj sprevidimo, da o teh pohištvenih elementih vemo premalo. Po končanem nakupu pohištva pa je seveda že prepozno za boljše spoznavanje pohištvenih materialov in njihove uporabe. Dovolj dobro naj ga spoznamo še preden odidemo v prvi salon s pohištveno opremo. Le na ta način bomo znali prodajalcu zastaviti številna vprašanja in tudi njegove informacije nam bodo s tem precej bolj uporabne.

Minimalistična dnevna soba

Vedeti moramo, da je dnevna soba namenjena predvsem razvedrilu in počitku, zato mora biti kvaliteta materiala in izdelava na zadostni ravni. Omare, predale in odlagalne površine bomo presenetljivo veliko več uporabljali, kot smo si pred nakupom pohištva še mislili.
Velikih visokih omar je v sedanji sodobni dnevni sobi vse manj. Če pa že so, naj bodo te namesto shranjevanju osebne garderobe namenjene za razno steklenino ali da te služijo kot priročni bife. Takšne omare naj torej imajo predvsem dekorativno vlogo. Sedanji LCD televizorji so marsikdaj nameščeni na steni, tako da nosilna omara sploh ni potrebna. V primeru, da bo televizor na omari, je potrebno upoštevati dovolj široko omaro. Pri dimenziji omenjene omare se naj upošteva, da bo ob sedenju televizijski ekran v višini oči. Omarica za TV sprejemnik naj bo v takšnem predelu dnevne sobe, kjer je čim manj prehoda, saj si bomo v nasprotnem primeru ovirali prost pogled na TV ekran. V dnevni sobi ne smemo pozabiti na številne police ali knjižni regal, ki sta redna kosa pohištva.
Vendar kot prvo se naj najprej odločimo za ustrezen pohištveni slog, v katerem bo opremljena dnevna soba. Ob tem je priporočljivo, da upoštevamo tako pohištvo v sosednjih prostorih kot tudi celoten slog stavbe. Če je hiša novejša in modernejšega videza s sodobnim kuhinjskih pohištvom je seveda primernejše, da je tudi pohištvo v dnevni sobi v takšnem slogu. To pomeni da so pohištveni elementi oblikovani z ravnimi linijami. Po potrebi tudi z raznimi kovinskimi dodatki iz kroma ali aluminija. Poleg velikega dela steklenih površin je za moderno pohištvo značilno, da je eden ali več kosov v celotnem sestavu drugačne barve. Ta detajl prida dnevni sobi še dodatno živahnost in drugačnost od klasičnega pohištva. Kljub temu pri izbiri barv naj preveč ne pretiravamo, saj ne smemo pozabiti, da gre tukaj za sprostitveni prostor, namenjen počitku in razvedrilu.
Alternativa pohištvu modernega sloga je lahko tudi pohištvo podeželskega videza oziroma tako imenovano rustikalno pohištvo. Tovrsten slog temelji predvsem na nežnih ali malo bolj ostrih linijah, mehkih oblikah, ali bolj poudarjenih ravnih, oglatih površin. Na splošno pa ta slog ponazarja toplino bivanja in daje vtis unikatnega izdelka. Pri rustikalnem pohištvu je poznanih več različnih stilov. To je lahko na primer starinski stil, podeželsko kmečki, toskanski, staromeščanski ali kombinacija katerih izmed njih.
Podobno kot ostalo pohištvo je lahko tudi rustikalno površinsko zaščiteno s premazi in laki v različnih tonih ali barvano v številnih barvnih odtenkih. Ob tem je poudarek na tehnologiji staranja. Če smo ljubitelji starin, bo za nas predvsem primerno pohištvo, ki je resnično izdelano iz starega lesa. Nekateri proizvajalci ponujajo tudi takšno pohištvo.
Pri klasičnem slogu pohištva za dnevno sobo se uporabljajo predvsem barvni odtenki lesa. Še vedno se največ uporablja barva lesa v svetlo in temno rjavih odtenkih.
Materiali iz katerega je izdelano sedanje pohištvo za dnevne sobe, je na zelo različnih kakovostnih ravneh, in s tem seveda usodno vpliva tudi na ceno. Med najcenejšimi materiali so iverne plošče. Te so površinsko lahko prevlečene s posebno folijo ali furnirjem. Cenejša in manj kvalitetna opcija je pohištvo iz ivernih plošč s prekrivno folijo, ki ima podobo strukture iverala. Takšna folija je manj odporna kot furnir. Odvisno od vrste lesa se furnirane obloge po kakovosti med seboj razlikujejo. Trdnejši in trajnejši je hrastov ali bukov furnir, manj odporen je smrekov, jelšev ali borov furnir. Uporaba masivnega lesa za pohištvo v dnevni sobi je sicer najdražja opcija, vendar je takšno pohištvo tudi najbolj kvalitetno.
Podobno kot pri vsem ostalem bivalnem pohištvu, velja tudi pri pohištvu za dnevne sobe pravilo, da se lahko dobi praktično vse, vendar za svojo ceno. Zakaj je pametno vložiti nekaj več denarja v nekoliko dražjo vendar kvalitetno dnevno sobo lahko dokaže primer, ko z ostrim predmetom le rahlo odrgnemo površino elementa. Na masivnem lesu bo praska mnogo manj opazna kot pri oplemeniteni iverni plošči, kjer se zelo rado zgodi, da se z odrgnino odkruši manjši delček zgornje prevleke.
Bodočo življenjsko dobo dnevne sobe nam bo lahko izdal tudi detajl izdelave robov omaric. Občutno bolj odporni so masivni nalimki kot zafurnirani robovi z enim samim tankim slojem furnirja, ki se lahko že ob prvem manjšim udarcem okrušijo. Danes tovrstne probleme s pohištvom v dnevnih sobah proizvajalci rešujejo z debelejšim ali večkratnim nanosom slojev furnirja.

Praktična vgradna omara

Desetletja nazaj je bila arhitekturna zasnova hiš z velikimi predsobami oziroma hodniki. Na ta način seveda ni bilo problema z vgradnjo večjih garderobnih omar z bolj ali manj standardnimi dimenzijami. Danes je sodobna stanovanjska hiša manjša, posledično s tem je tudi manjša predsoba. Poleg tega je pogosto tudi razgibanih oblik. Pohištvo standardnih dimenzij je za v takšen prostor seveda zelo težko primerno.
Ker je v sedanji hiši marsikdaj stiska s prostorom, se pogosto skuša izkoristiti vsak prazni del stanovanja. Eden izmed takšnih prostorov je tudi predsoba. S sedanjimi izvedbami pohištvenih elementov in z malce domišljije lahko marsikdaj povsem izpopolnimo sicer na prvi pogled neuporabne prazne kote. Veliko sedanjih mizarskih mojstrov izdeluje vgradne omare po meri razpoložljivega prostora. Te so vse bolj pogosto še najbolj idealna rešitev glede stiske s prostorom. Poleg popolne izkoriščenosti kotov v prostoru, te omare zapolnjujejo še prostor do stropa. S tem omogočajo res optimalno izkoriščenost še tako svojevrstnega prostora. Potrebno je poudariti, da proizvajalci vgradne omare vedno izdelajo po meri. Torej je vsaka takšna omara točno prilagojena določenemu prostoru in ravno zato imajo tako dobro izkoriščenost. S tem je prednost takšnega pohištva še v individualni izbiri pohištvene opreme kot je število notranjih polic, obešalnikov ali predalov.
Vgradna omara pa ni primerna samo za v predsobo. Vgradi se jo lahko praktično v katerikoli stanovanjski prostor. Aktualna je zlasti še v spalnici ter otroški ali delovni sobi. Še posebej pa je ta praktična v majhnem prostor kot je mansarda.
Že nekaj časa je predvsem aktualna vgradna omara z drsnimi vrati. Kot takšna je zlasti primerna za ozko in majhno predsobo, kjer je zaradi stiske s prostorom klasična krilna vrata težko odpreti. V pogostih primerih je na drsnih vratih nameščeno ogledalo, ki sega čez celotno vratno krilo. S takšnimi steklenimi drsnimi vrati se še dodatno popestri predsobo, ustvari vtis večjega prostora, hkrati pa se pridobi dovolj veliko ogledalo.
Tako kot ostalo pohištvo je tudi vgradna omara lahko izdelana iz različnih materialov in ima različno notranjo opremo. Od tega je tudi odvisna njena cena. Pri vgradni omari so pomembna predvsem dovolj kakovostna vodila. Te naj bodo vgrajena v tla in strop prostora. Notranji elementi omare so po večini izdelani iz iverne plošče. Cenejša varianta je v celoti izdelana iz omenjenega materiala. Torej tudi njena vrata. Izbira se lahko med množico različnih barv in lesnih dekorjev. Med najbolj trpežnimi materiali za vrata je mediapan. Uporaben je tudi furnir ali steklo. Če so vrata celotna steklena, mora to biti kaljeno ali vgrajeno z varnostno folijo v primeru razbitja. Steklo je lahko delno prosojno z dodatnimi vzorci gravure, barvno, tonirano ali kot ogledalo.

Uporabna kuhinja

Opremljanje kuhinjskega prostora je med vsemi bivalnimi prostori najbolj zahtevno in tudi najdražje opravilo. Ne smemo pozabiti, da je kuhinja delovni prostor za pripravljanje hrane, zato mora biti oprema prijetna, udobna in predvsem uporabna ter praktična.
Pri iskanju nasvetov za izbiro naše bodoče kuhinje nas bodo znanci, trgovci in mizarski mojstri nenehno opominjali na praktičnost in funkcionalnost pohištvenih elementov, vendar malokdaj bomo dobili informacijo kako naj to uresničimo. Delno bomo to lahko dosegli že, če bomo upoštevali nekaj osnovnih načel, ki se tičejo bodočega kuhinjskega prostora. V prvi vrsti moramo sami pri sebi razčistiti koliko nam pomeni kuhinja, oziroma kuhanje in koliko časa na dan bomo preživeli v tem prostoru. Če imamo veliko veselje do kuhanja, mora biti ta kar se da velika, praktična, funkcionalna in bogato opremljena z različnimi pripomočki. Pa čeprav za ceno manj lepega celotnega dizajna. Če noben od članov naše družine ni navdušen kuhar, je kuhinja lahko manjša, v kateri so posamezni elementi lahko celo bolj namenjeni videzu kot pa njeni uporabi. S tem nam ne bo težko izbrati sebi primeren slog opreme in najprimernejši material iz katerega bo izdelano pohištvo.
Naslednje pomembno načelo je število uporabnikov naše bodoče kuhinje in njihova starost. Kuhinja, ki jo bo uporabljala družina z majhnimi otroci, mora biti izdelana tako, da nevarne stvari niso na dosegu otroških rok, medtem ko za družino s starejšimi člani tega ni potrebno upoštevati, lahko pa se bo načrtovalo večje število delovnih površin za hkratno uporabo kuhinje več kot enega uporabnika.
Vsekakor s pravilno razporeditvijo kuhinjskih elementov zmanjšamo gibanje med pripravljanjem hrane in si s tem prihranimo čas in energijo. Idealnega razporeda kuhinjskih delovnih centrov ne bomo mogli doseči, saj smo seveda omejeni z obstoječimi dimenzijami in obliko prostora. Moramo pa poskušati doseči čim bolj optimalno postavitev elementov.
Glede na tlorisno razvrstitev kuhinjskih elementov ločimo več različnih bolj ali manj standardnih rešitev. Najbolj enostavna je enoredna razvrstitev, pri kateri je oprema razporejena vzdolž ene same stene. Dolžina elementov ne sme biti daljša od štirih metrov, saj bomo ob iskanju kuhinjskih pripomočkov izgubljali preveč časa in delali nepotrebne korake. Kljub maksimalnemu zmanjšanju dolžine elementov, ima enoredna razporeditev slabost ravno to, da so prevelike razdalje med delovnimi pripomočki. Najmanjša dolžina kuhinjskega prostora za takšno razporeditev je 3,60 metra, širina pa 1,80 metra.
Pri dvoredni razvrstitvi je oprema razporejena ob dveh nasprotnih stenah. Takšno razporeditev se lahko uporabi, če sta nasprotni steni dovolj blizu skupaj, a hkrati dovolj narazen, da je med elementi mogoč prost prehod v širini najmanj 90 cm. Dvoredna razporeditev je praktična, saj ne zahteva veliko gibanja med pripravljanjem hrane. Slabost pa je mogoče v tem, da je prostor kjer je vgrajen štedilnik, ob nasprotni steni kot delovni pult s pomivalnim koritom, zato se tla pri prenašanju hrane iz ene strani na drugo lahko umažejo. Če sta nasprotni steni bolj narazen (2,5 do 3 metre), je primernejša razporeditev v obliki črke U. Takšen način je lahko ob eni, dveh ali treh stenah.
Pri kuhinji v obliki črke L oziroma kotni razporeditvi je del kuhinjskih elementov postavljen ob prvo steno in drugi del ob drugo steno, ki je na prvo pravokotna. Razdalje med posameznimi delovnimi pripomočki so pri takšni razvrstitvi majhne, vendar le, če sta pomivalno korito in štedilnik v vogalu kuhinjskega niza elementov. Kotna razporeditev se običajno uporablja v kuhinji z jedilnico, saj je s tem sredinski prostor popolnoma uporabljen.
Že nekaj let nazaj je bila precej aktualna kuhinja s polotokom. Takšna razvrstitev ima predvsem namen, da ločuje del za kuhanje od jedilnega dela, kar pa sčasoma kaj lahko postane namesto te namembnosti nič drugega kot nefunkcionalna pregrada, ki gospodinjo pri delu in prostem gibanju le ovira. Sicer je ta štrleči del iz kuhinjskega niza elementov v največji meri uporaben kot dodatna miza za hitro prehrano. Polotok pa je lahko precej uporaben zlasti za aktivnejše gospodinje, saj je s tem omogočena dodatna večja delovna površina, ki jih v kuhinji sicer vedno primanjkuje. Dodatno se polotok izrabi še s spodnjimi omaricami, kamor se na primer shranjuje jedilni pribor ali delovne pripomočke. Polotok se lahko zapolni tudi nad delovnim pultom z visečimi omaricami ali vitrinami. Na ta način je pogled iz sosednjega prostora, na katerega meji kuhinja, delno zastrt, gospodinja pa ima kljub temu dobro preglednost. Takšna oblika kuhinjskega niza je sicer bolj primerna rešitev za večji kuhinjski prostor, kjer polotok naredi neke vrste umetno pregrado med gospodinjskim in jedilnim delom kuhinje.
Ena izmed vse bolj aktualnih rešitev je kuhinja z otokom. Za takšen sestav je značilno, da je v prostoru skupina nekaterih elementov povsem ločena od ostalega kuhinjskega pohištva. Takšen otok je običajno postavljen sredi prostora. V njem so največkrat vgrajeni štedilnik, pomivalno korito in pult za hitro serviranje. Prednost otoka je v njegovi praktičnosti in poljubni višini, saj je ločen in zato neodvisen od višine ostalih delovnih elementov. Slabost takšne kuhinje pa je potreba po večjem prostoru in dodatne težave z napeljavo inštalacije v otok. Lahko si zamislimo tudi premični otok, ki je na koleščkih in s tem še bolj praktičen, vendar pri takšni vrsti izvedbe odpade vgradnja inštalacije v otok.
Med najbolj redkimi primeri razvrstitve najdemo polkrožen način. Že sama beseda pomeni, da si kuhinjski elementi sledijo v polkrogu, kar daje kuhinji izredno praktičnost in funkcionalnost, saj se s tem popolnoma izognemo mrtvim kotom. Poleg tega zagotavlja takšen način maksimalno dosegljivost vseh delovnih pripomočkov z razdalje enega mesta. Vendar takšna učinkovitost je pogojena samo v primeru, če ima polkrožni del res primeren radius in so pohištveni elementi pravilno razporejeni.. Vzrok, da je kljub praktičnosti polkrožna razvrstitev zelo redka, je v potrebi po zelo velikem in ustrezno oblikovanem prostoru, kar pa je pri sedanjih manjših prostorih precej velika redkost.
Da bo kuhinjska oprema čim bolj funkcionalna, so gotovo pomembne tudi pravilne dimenzije pohištva. Pri teh dimenzijah se naj držimo standardnih mer, ki so določene za uporabo kateregakoli kosa kuhinjskega pohištva. Med najbolj pomembnimi je višina delovnega pulta, ki naj bo v višini 15 cm pod skrčenim komolcem uporabnika. Žal ni mogoče hkrati najti za vse člane družine eno samo ustrezno višino, vendar lahko uporabimo tako imenovano idealno višino, ki je 85 cm in se meri od tal do zgornje višine delovnega pulta. Zaradi lažjega upravljanja pečice in hladilnika, je ta dva smiselno vgraditi nad delovnim pultom, saj se s tem izognemo pogostem sklanjanju med uporabo teh dveh elementov. Standardna globina delovnega pulta in spodnjih omaric je 60 cm. Globina zgornjih visečih omaric pa je od 30 do 40 centimetrov. V nekaterih primerih je globina pulta tudi 80 cm. Širši pult je vsekakor bolj priročen za uporabo, vendar hkrati morajo s tem zgornje viseče omarice imeti večjo globino in s tem postanejo uporabnikovim rokam težje dostopne. Globina pulta je tudi odvisna od razpoložljivega prostora v kuhinji in dimenzij bele tehnike. Te dimenzije moramo pri načrtovanju kuhinjskega pohištva vsekakor upoštevati. Ob izbiri globine pulta velja nenapisano pravilo, da so pri 60 cm globokim pultom zgornje omarice nameščene vsaj 54 cm nad njim, v primeru 80 centimetrskega pulta pa za 42 cm. Velja pa opozorilo, da viseče omarice, ki visijo preblizu obraza, vzbujajo občutek utesnjenosti in nenehnega strahu pred morebitnim trkom.
Pogosto so predali tisti pohištveni element v kuhinji, pri katerem se najhitreje vidi kakovost celotnega pohištva. Sodobni predali imajo vgrajena kovinska vodila ali so celo popolnoma kovinski, le lice predala je leseno. Kakovostna vodila omogočajo popoln izvlek predala. O kvaliteti predala se lahko prepričamo tudi tako, da ga obremenimo in poskusimo z izvlekom. Vsak kuhinjski predal naj bi vzdržal težo vsaj 40 kg. Aktualni so tudi kovinski ali plastični predali, ki so lažji za čiščenje in z njimi ni težav zaradi napenjanja lesa. Sedanji kakovostni predali imajo vgrajen tako imenovani sistem blummotion, ki se samodejno prilagaja hitrosti zapiranja in obremenitvi. Takšen sistem pomeni lažje in bolj praktično zapiranje predalov.
Pogosta oprema sodobnega kuhinjskega pohištva so omarice z izvlečnimi in vrtljivimi policami. Te so odpravile veliko pomanjkljivost starejših tipov kuhinj, ki so imele s tako imenovanem mrtvim kotom ta prostor neizrabljen. Z izvlečnimi in vrtljivimi policami se omenjeni prostor popolnoma izrabi. Shranjena posoda v sicer na prvi pogled nedosegljivem prostoru pa je hitro in enostavno dosegljiva.
Večina vrat kuhinjskih omaric se odpirajo na levo ali desno stran. Pri sedanjem sodobnem pohištvu pa se nekatera vratca zgornjih omaric odpirajo navzgor, kar je zelo praktično, saj so med uporabo lahko vseskozi odprta in nam ponujajo lepšo preglednost in bolj enostavno uporabo kuhinjskih pripomočkov.
Izbira kakovostnega materiala je vsekakor pomemben element za dolgo življenjsko dobo kuhinje. Najbolj primeren material za kuhinjsko pohištvo je takšen, ki se ga preprosto vzdržuje in čisti. Le tako bo kuhinja z rednim vzdrževanjem ostala dobro ohranjena tudi več desetletij.
Zaradi ugodne cene je še vedno pogost material oplemenitena iverna plošča, obrobljena z ABS trakom. Slaba lastnost takšnega materiala je v slabi odpornosti na vlago, ki pa je v kuhinji seveda pogosto prisotna.
Med najbolj kvalitetne materiale sodi laminat. To je sicer umeten večplasten material. Njegova podloga je izdelana iz več celuloznih slojev, ki so impregnirani s fenolno smolo. Pod visoko temperaturo in pritiskom se s posebno stiskalnico podloga stisne s plastjo visokokvalitetnega vpojnega dekorativnega papirja, zalitega in zaščitenega z melaminsko smolo. Kot končni izdelek ima visoko odpornost na udarce, praske in obrabo, odporen je na vročino in večino kemikalij.
V zadnjih letih je pri kuhinjskem pohištvo postala precej aktualna lakirana površina, ki je lahko z matiranim ali visoko sijajnim videzom v številnih barvnih odtenkih. Dobra lastnost lakiranega pohištva je predvsem v minimalističnem videzu, saj vratca nimajo nobenih vidnih robov. Vendar po drugi strani predvsem pri svetleče lakiranem pohištvu je takoj vidna sled vsakega prstnega odtisa, kar pa pri pogosti uporabi kuhinje lahko postane precejšna nadloga z neprestanim čiščenjem. Paziti je potrebno tudi na zadostno kvaliteto površinskega laka oziroma na dovolj kakovostno izvedbo lakiranja.
Površina, ki je v kuhinji izpostavljena največji morebitni obrabi je seveda delovna plošča. V vsakem pogledu mora biti dobro odporna proti raznim mehanskim poškodbam, vlagi, maščobami, kislinam, itd. Do nedavnega je bila pogosta izbira kuhinjski pult iz granita. Za pripravo hrane je njegova trdna, gladka in hladna površina zelo uporabna, vendar ravno zaradi hladne površine lahko deluje nekoliko nelagodno. Kompozitni material (kerrock) je druga opcija. Takšen material se uporablja predvsem za kopalniško pohištvo, saj je zaradi svoje neporoznosti odporen na vlago. Pult iz kompozitnega materiala ne potrebuje zaključnih letev, saj nima spojev. Njegovi robovi so lahko zaobljeni. Zelo dobro odpornost na toploto in udarce zagotavlja laminatni kuhinjski pult. Zaradi gladke površine je njegovo čiščenje enostavno. V ponudbi je z različnimi vzorci in barvah. Še posebej ob izbiri kuhinjskega pulta je vredno za njega nameniti nekaj več denarja, da bomo dobili boljšo kakovost, s tem pa bo naša kuhinja bistveno bolj funkcionalna.
Pri izbiri barv v kuhinjskem pohištvu skoraj ni pravil. Tu se ravnamo predvsem po svojih željah, vendar naj bo v mejah dobrega okusa. Ob tem niti ni nujno, da vedno sledimo najnovejšim trendom. Opozoriti je potrebno, da močna barva v katalogu lahko zgleda zelo lepa, medtem ko bo v prostoru povsem premočna. Zato ni napak, da si svoje bodoče pohištvo v izbrani barvi ogledamo razstavljeno v pohištvenem salonu. Seveda, če to omogočajo razmere. Sedaj so modne pastelne ali bele barve pohištva, ki so pogosto z visokim sijajem. Hrast, oreh in različne eksotične vrste so najbolj v trendu pri lesenih površinah.

pripravil: M.A.

Najbolj brano