Varčna nova okna

V Sloveniji je še vedno velik delež starejših stanovanjskih hiš z dotrajanimi okni, katera usodno pripomorejo k znatno večji porabi kurjave. Če je naša hiša ena izmed teh, je skrajni čas, da pričnemo razmišljati o sanaciji oken. Trajno sanacijo pa bomo dosegli edinole z celotno zamenjavo vseh oken in vhodnih vrat v stavbi.

Vsakemu investitorju se ob razmišljanju zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva seveda pojavi nekaj osnovnih vprašanj na katere mora še pred nakupom poiskati pravilne odgovore. Iz kakšnega materiala naj bodo nova okna? Kakšno zasteklitev izbrati in koliko visoko stopnjo izolativnosti naj imajo nova okna? Kaj še vse morajo nova okna poleg dobre izolacije nuditi? Kako zamenjati stara okna z novimi, da bo čim manj prahu in vidnih poškodb na stenah?

Toplotna prehodnost stekla

Od celotnega okna zasede steklo daleč največ površine (cca 80%). Zato je še kako pomembno, da je to izdelano na takšen način, da prepušča čim manj toplotne energije. Nekoč je ravno zasteklitev bila tisti kritični element pri celi stavbi, ki je največ prispeval k toplotnim izgubam. Tako kot okenski okvir je tudi način zasteklitve v zadnjih desetletjih naredil ogromen korak naprej.
Mednarodna oznaka za toplotno prehodnost zraka skozi material je črka »U«. Čim nižje je njeno število, boljša je izolacija. Toplotno prehodnost skozi samo steklo se izraža z oznako »Ug«, medtem ko se prehodnost skozi celotno okno označuje z oznako »Uw«. Merska enota za oznako »U« je W/m2K in nam pove koliko »W« (vatov) izgubimo na kvadratni meter pri eni stopinji temperaturne razlike. Na primer toplotna prehodnost pri enojnem navadnem steklu 5,8 W/m2K, pri klasičnem termoizolacijskem steklu je približno 3 W/m2K, medtem ko je pri zasteklitvi z nizko emisijskim nanosom in plinskim polnjenjem le 1,1 W/m2K. Proizvajalci oken sedaj ponujajo tudi trojno zasteklitev, pri kateri toplotna prehodnost znaša celo manj kot 0,8 W/m2K. Razlika med toplotno prehodnostjo je torej zelo očitna, zato se nam bo sprva nekaj dodatnega denarja ob nakupu okna z bolj kakovostno zasteklitvijo lahko z manjšo porabo ogrevalne energije povrnilo že v nekaj letih. Ob tem moramo vedeti, da so to podatki le za izolacijo stekla in ne celotnega okna, pri katerem je toplotna prehodnost vedno nekoliko višja. Na splošno lahko rečemo, da je toplotna prehodnost stekla odvisna od števila stekel (ne njihovih debelin), širine medstekelnega prostora, prisotnosti plina v tem prostoru in morebitnega posebnega nanosa na steklu.

Različni zasteklitveni sistemi

V sedanjem sodobnem oknu klasično termoizolacijsko steklo nadomešča še bolj izpopolnjen način z izolacijskim steklom. V tem primeru je sicer ista dvojna termoizolacijska zasteklitev, vendar je eno ali sta oba stekla z notranje strani prevlečena s posebnim nanosom, ki bistveno zmanjšuje toplotno sevanje, hkrati pa je prostor med stekli zapolnjen še z žlahtnim plinom, ki še dodatno zmanjšuje prehod toplote. Nekateri proizvajalci vgrajujejo med dve stekli še tretje steklo, na več površinah pa je nizkoemisijski nanos. S tem se doseže toplotno prehodnost do 0,7 W/m2K. Seveda pa se praviloma z izboljšano zasteklitvijo vzporedno viša tudi cena okna.
Nizkoemisijski nanos je tanki nevidni kovinski oksid, ki močno zmanjšuje toplotno sevanje. Za plinsko polnjenje se največkrat uporablja plin argon.
Steklo v oknu pa ni namenjeno le za toplotno zaščito, temveč nas lahko varuje tudi pred zunanjim hrupom. Zlasti če imamo hišo v večjem strnjenem naselju ali v bližini prometne ceste, je takšna zaščita še bolj pomembna. Proizvajalci v takšnem primeru ponujajo zasteklitev s povečano zvočno izolacijo, ki se jo doseže s steklom različne debeline, lepljenim steklom ali polnjenjem medstekelnega prostora s posebnim plinom.
Velikokrat se pojavi problem zaradi nastajanja kondenza na okenskem steklu. Nastanek kondenza je odvisen od temperature površine in klimatskih pogojev v bivalnem prostoru. Pogosto pa ta nastane na robu steklene površine, kjer je toplotni most. Aluminijasti distančniki v termopan steklu so velik povzročitelj toplotnega mostu. V sedanjem toplotnoizolacijskem oknu je namesto aluminijastega distančnika vgrajen distančnik iz toplotnoizolacijskega materiala. Kot takšen se predvsem uporablja trdi silikon in votli polikarbonat.

Praktično in ugodno PVC okno

Danes lahko ob opazovanju naših urbanih naselij opazimo takšna okna dejansko na vsakem koraku. Zakaj so nas plastična okna tako močno osvojila, lahko hiter odgovor najdemo v številnih odlikah tega materiala, pa tudi v tehnološkem napredku proizvodnje PVC oken.
Ugodna cena je prvi in glavni razlog, da se je PVC stavbno pohištvo tako močno razširilo. Cena takšnih oken se je v zadnjem desetletju močno znižala. Če danes primerjamo PVC in leseno okno z istimi toplotno izolacijskimi lastnostmi, je PVC okno cenejše v primerjavi z lesenim.
Z razliko od lesenega okna, PVC profilov ni potrebno na vsakih nekaj let barvati. Zato je z njimi neprimerno manj vzdrževanja. Za PVC material je znano, da je odporno proti koroziji, velikemu delu kislin, ultravijoličnim žarkom in različnim ekstremnim vremenskim razmeram. Velik adut je tudi njegova dolga življenjska doba, ki je 40 in več let. Ob omembi trajnosti PVC oken se v javnosti pogosto pojavi vprašanje ali takšna okna res vzdržijo toliko časa, saj njih na tržišču ni dovolj dolgo časa, da bi dejansko vedeli kaj se bo z njimi zgodilo na primer čez 50 let, kar je sicer tudi res. Vendar sedanji PVC profili so pod nadzorom strogih mednarodnih standardov in so praviloma na zadostni kakovostni ravni. Nasprotno je bilo s prvimi serijami plastičnih oken, ki so bila zaradi slabega materiala občutljiva na UV žarke in na staranje materiala. Zaradi tega so že po nekaj letih spremenila svojo barvo iz snežno bele v rumenkasti odtenek. Sedanji PVC profili naj bi bili popolnoma odporni na UV žarke in imeli neprimerno daljšo življenjsko dobo. Tako nekateri kvalitetnejši proizvajalci dajejo 10 letno garancijo na obstojnost istega barvnega odtenka.

Zračne komore v PVC oknu

Z razliko od lesenih polnih profilov so plastični votli. Prostor v profilih je razdeljen na zračne komore. V srednji komori je ojačitveni profil, ki skrbi za zadostno stabilnost in trdnost okvirja. Ta je nujen pri vseh PVC oknih. Izjema so le okna majhnih dimenzij.
Zadostno število komor v profilu več ali manj prispeva k boljši toplotni izolativnosti okna. Na začetku so bila v večini dvokomorna okna, ki so imela slabo toplotno prehodnost od 2 do 2,4 W/m2K. Njih so zamenjali trikomorni profili s približno enako toplotno prehodnostjo kot klasični leseni okvirji (približno 1,5 W/m2K). Sodobnejši petkomorni profili dosegajo že nizko U vrednost, ki je 1,3 W/m2K in manjša. Proizvajalci ponujajo še izboljšane verzije s šestkomornimi in celo sedemkomornimi profili. Še zdaleč pa le število komor izključno ne vpliva na dovolj nizko toplotno prehodnost celega okna. Pomembna sta tudi debelina krila in okvirja, ter predvsem pravilna vgradnja okna. Na trgu so v ponudbi različne debeline okenskih profilov. Od 60 mm do 90 mm in več. Skoraj vsi proizvajalci ponujajo standardne 70 mm širine profilov. S kakovostno zasteklitvijo dosegajo takšna na primer šestkomorna okna toplotno prehodnost okrog 1,0 W/m2K.
Eden izmed šibkih členov pri PVC profilih so mesta varjenih spojev. Če ti spoji niso dovolj kvalitetno zavarjeni, lahko pride zrak v notranjost komore in prične ta kondenzirat. Ravno za namen preprečitve izdelave slabo kakovostnih PVC profilov so v nekaterih evropskih državah uveljavljeni standardi kakovosti PVC materiala. Med njimi je najbolj poznan nemški RAL standard. Ta zahteva, da sta zgornja in spodnja stena okvirja debeli 2,7 milimetra, zunanji steni na zunanji in notranji strani okvirja pa 3 milimetre.

Odlike lesenega okna

Les je bil do nekaj časa nazaj nesporna domena okenskih okvirjev in to skozi dolga stoletja. V zadnjih dveh desetletjih se je prevlada lesenih oken izredno zmanjšala in ima, če gledamo nakupe novih oken na našem trgu, le še tretjinski delež. Vendar kljub temu še vedno nezanemarljiv delež investitorjev še vedno prisega na les kot na edini naravni material. V zadnjem času se opaža ponovni trend večanja izbire novih lesenih oken.
Odlike lesenega okna se odražajo predvsem v dobri toplotni prevodnosti, videzu in toplini naravnega materiala in dobrih gradbeno - fizikalnih lastnosti. Po drugi strani pa je lesene okvirje potrebno vsakoletno redno vzdrževati, les je gorljiv in slabo odporen na stik z vodo. Pri masivnih lesenih profilih obstaja resna možnost njihovega skrivljenja in povešenosti. V namen preprečitve tega se pri sedanjih sodobnih lesenih oknih uporabljajo lepljeni profili. Na ta način se onemogoči delovanje lesa. Tudi zaradi tega je za leseno okno še posebej pomembna kakovost izdelave.
Ena izmed najbolj pomembnih odlik lesenega okna je v njegovi dobri izolacijski sposobnosti. V nasprotju s plastičnim okenskim okvirjem, ki je votel, je lesen okvir masiven. Za les pa je znano, da je zelo dober toplotni izolator. Toplotna prehodnost lesenega okvirja je toliko boljša kot je debelejši okvir okna. Pri 70 milimetrski debelini okvirja (kar je minimum) s plinskim polnjenjem in z zasteklitvijo (U = 1,1 W/m2K) je skupna toplotna prehodnost okna 1,4 W/m2K.
Lesena okna, ki so na našem trgu, so vsa izdelana v Sloveniji, tako da imamo lahko nadzor pri celotnem postopku izdelave. Od sečnje lesa do lakiranja okna. Dokaz, da lahko zaupamo slovenskim proizvajalcem lesenih oken je tudi ta, da kar 80% proizvodnje gre v izvoz.
Za izdelavo lesenih oken se uporablja les iglavcev kot je smreka, macesen ali bor, ki imajo lastnost mehkobe in prilaganja različnemu oblikovanju. V veliki večini se uporablja smreko, ki je v slovenskih gozdovih najbolj razširjena in ima zato tudi najbolj ugodno ceno. Od listavcev se za okenske okvirje uporablja hrast, ki pa je trši in ima slabo lastnost, da pri spremenjenih vremenskih pogojih rad razpoka. Zaradi tega mora za okenski profil biti obvezno večslojno zlepljen.

Dobre in slabe lastnosti ALU okna

Alternativa lesenemu in plastičnemu oknu je aluminijasto okno. Aluminij je material, ki bolj kot katerikoli drug obdrži svoje strukturne lastnosti. Je izredno lahek, a hkrati čvrst in popolnoma odporen proti koroziji. Njegovo vzdrževanje je preprosto, življenjska doba pa je praktično neomejena. Pomembna prednost pred ostalimi vrstami oken je tudi v poljubni izbiri barvnega odtenka. Za videz strukture lesa se uporabljajo posebne barvne folije, ki se zapečejo na aluminijasti profil. Ker je njegova površina obdelana, je odporen proti vsem zunanjim vplivom. To velja tako za vremenske vplive, kot ostale (na primer smog).
Aluminij je eden tistih materialov, ki ga je mogoče zelo natančno obdelati, kar za kakovostno okno gotovo ni zanemarljiv podatek, saj lahko s to prednostjo zelo dobro tesni. To pa pomeni boljša izolacija. Ker so aluminijasti okenski okvirji zelo stabilni, so takšna okna še posebej primerna za večje okenske odprtine kot so na primer panoramska okna. Dokaz, da so aluminijasti profili trdni in stabilni, se kaže v številnih večjih steklenih objektih, ki imajo vgrajene takšne profile za fasadne elemente.
Z namenom preprečitve nastanka toplotnih mostov se v aluminijaste profile vgrajuje termočlen. Izdelan je iz umetnih mas in vgrajen med notranji in zunanji aluminijasti profil, tako da ta dva neposredno povezuje. Sam prostor med profiloma je večinoma prazen. V kolikor pa želimo še boljšo toplotno prehodnost takšnega okna, se v prostor kjer je termočlen, izpopolni s termoizolacijsko peno.
Vendar kljub mnogim odličnim karakteristikam ima tudi aluminij nekaj pomanjkljivosti. To so predvsem hladen material na otip, nezmožnost odprave večjih poškodb in velika toplotna prehodnost, ki je značilna za aluminij. Proizvajalci le s povečanim številom komor ne morejo doseči bistvenega zmanjšanja toplotne prehodnosti. Zaradi tega so pričeli v profile vgrajevati termočlene iz umetne snovi. S tem in z zadostno debelino profila pa so dosegli, da je glede energetskih karakteristik ALU okno primerljivo s PVC oknom. Tako na primer sedanje sodobno aluminijasto okno z 70 mm debelino okvirja dosega skupno toplotno izolativnost s standardnim steklom okoli 1,4 W/m2K.

Visoko kvalitetno kombinirano okno

Sodoben dosežek industrije stavbnega pohištva je okno s kombinacijo materialov. Čeprav je takšno okno običajno najdražja opcija, je temu primerno tudi visoko kvalitetno. S pravilno uporabo kombinacije materialov namreč združuje vse dobre lastnosti različnih materialov. Takšna opcija je najboljša rešitev predvsem za tiste investitorje, ki se ne morejo odločiti ne za en ali drug material.
V največ primerih je takšno okno izdelano iz lesenega okvirja, ki je z zunanje strani zaščiten z aluminijastim profilom. S tem se na notranji strani okna pridobi videz topline lesa, na zunanji pa odpornost aluminija na vremenske vplive. Tako je les kar najbolje zaščiten pred ultravijoličnimi žarki, vročino, mrazom, vetrom, dežjem in vlago. Z notranje strani pa videz lesa nudi lažje možne kombinacije oken z lesenimi notranjimi in vhodnimi vrati.
Da je omogočeno dobro prezračevanje, je med lesenim okvirjem in aluminijasto oblogo puščen prazen zračni prostor. Aluminijasta obloga na zunanji strani okna ne vpliva na večjo toplotno prehodnost okna, čeprav imajo nekateri ob izbiri tovrstnega okna pomislek ravno pri tem detajlu. Res pa je, da k boljši toplotni izolativnosti prispeva večja debelina lesenega okvirja.
Nekatera kombinirana okna imajo dodatno še izboljšan izolacijski koeficient z vgrajeno termoizolacijsko peno v profilih.
Na trgu je v ponudbi tudi opcija kombiniranega okna s PVC okvirjem in ALU profilom na zunanji strani.

Pravilen postopek vgradnje okna

Ob veliki vnemi pri izbiri oken se rado zgodi, da se na njihovo montažo pozneje ne daje dovolj pozornosti. Vendar brez kakovostne montaže niti vrhunska okna ne bodo služila svojemu namenu.
Še pred montažo je eno izmed pogostih vprašanj: Kako izmeriti mere za izdelavo oken? Tega danes pri večini montažerjev ni treba storiti, saj običajno pridejo še pred izdelavo oken sami natančno izmeriti vse okenske odprtine. Mi lahko odprtine predhodno izmerimo samo informativno za izdelavo predračuna.
Pravilna vgradnja okna danes še zdaleč ni več takšna kot je bila nekaj časa nazaj, ko so tudi zidarji vgrajevali okna le s pomočjo poliuretanske pene (PUR) in zagozd. Trditev, da strjena poliuretanska pena dovolj trdno drži okno na mestu je povsem napačna. Nenapisano pravilo velja, da se tega gradbenega posega nikakor ne lotimo sami, saj bomo zaman kupovali draga kakovostna okna, če bodo vgrajena nepravilno in površno, ter bo s tem med okvirjem in steno prišlo do predušnega stika. Nekdaj, ko so bila okna precej slabše toplotno izolativna, se niti ni poznala dodatna izguba toplote skozi tanke rege ob okvirju. Sedaj, ko pa so okna dosegla bistveno manjšo toplotno prehodnost, se močno pozna vsaka najmanjša zračna rega.
Povezano z RAL standardom je v namen kvalitetnejše vgradnje oken pri nas poznan nemška RAL smernica za pravilno vgradnjo oken. Po njenih navodilih so okna vgrajena na takšen način, da na nobenih mestih ni toplotnih mostov. Za takšno montažo se lahko uporabljajo le ustrezni certificirani materiali, monterji pa morajo biti ustrezno izobraženi.
Pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah je vgradnja oken po RAL standardu že kar obvezna. Že v bližnji prihodnosti pa bo takšen način montaže standard tudi pri klasično grajenih hišah.
Celoten postopek zamenjave vseh oken v stanovanjski hiši opravi izkušena ekipa montažerjev že v dveh ali treh dnevih. Menjava okna poteka po suhomontažnem postopku, ki je poleg hitrosti menjave tudi praktičen in dokaj čist postopek adaptacije, kateri ne povzroča večjih poškodb ometa okrog odprtine okna. Montažerji se največkrat poslužujejo postopka, kjer starega podboja ne odstranijo, temveč ga uporabijo kot slep podboj za pritrditev novega okenskega okvirja. S posebno žago staro okno izžagajo iz stene in vgradijo nov okvir na ostanke starega. Reže med starim podbojem in novim okvirjem zatesnijo in zakrijejo s pokrivnimi letvami.
Ker ostanejo stari leseni okvirji v zidu, lahko zlasti v stiku z vlago s časom propadejo. Zaradi tega je boljša, vendar nekoliko bolj zamudna in temeljita kompletna odstranitev starih lesenih okvirjev. Ker pri tem pogosto nastanejo manjše poškodbe ometa in zidu, je potrebno večje odprtine zapolniti z izolacijsko volno, manjše pa z grobo in fino apneno-cementno malto.
Montažer v izpraznjeno okensko odprtino vstavi okvir, katerega uravna z vodno tehtnico. S posebno folijo z notranje strani izvede parno zaporo in okvir pričvrsti s samovreznimi vijaki v zid. Režo med okvirjem in zidom zapolni s posebno izolacijsko peno, ki ima visoko gostoto in nizko ekspanzijo. Na zunanjo stran se vgradi predkompromirani tesnilni trak, ki je odporen proti vetru in vodi. Do sedaj so se v veliki večini uporabljali tesnilni kiti. Z RAL standardom pa njih nadomeščajo učinkovitejši tesnilni trakovi. Zadostno tesnjenje gradbenih reg je najbolj pomemben element pri montaži okna. Ob tem velja pravilo, da mora tesnilo na zunanji strani preprečevati vdor vetra in dežja, mora pa biti paroprepustno. Tesnilo na notranji strani mora biti paroneprepustno in zračno.

Obnova starega okna

Slovenski lastniki stanovanj se praktično vedno odločajo za popolno zamenjavo starih oken z novimi. Vendar, če je okno staro, še zdaleč ne pomeni, da je tudi dotrajano. S sedanjimi postopki kompletne obnove lahko takšno prenovljeno okno dosega izolacijske učinke, ki so povsem primerljivi novemu oknu.
Sodobna izolacijska stekla so proizvajalci oken pričeli vgrajevati šele po letu 2004. Veliko lastnikov pa je zamenjalo stara z novimi lesenimi in tudi že plastičnimi okni že po letu 1990, ko so se standardno uporabljala klasična termopan stekla, brez plina in emisijskega premaza. Danes so takšni okenski okvirji po večini izolacijsko zadovoljivi, stekla pa še zdaleč ne. Izolacijsko steklo ima izolacijski faktor 1,1 W/m2K in tudi manj. Staro klasično termopan steklo pa ima skoraj 3 W/m2K. V takšnem primeru je vsekakor bolj smiselna obnova starega okna z zamenjavo stekla kot pa kompletna zamenjava okna.
Ena izmed novejših praktičnih in hitrih rešitev prenove starega okna je tudi nadgradnja aluminijastega sistema na obstoječe leseno okno. Na celotni zunanji del okna se vgradi posebno ALU masko. S tem tako rekoč postane kombinirano ALU-leseno okno in je z zunanje strani popolnoma zaščiteno pred vremenskimi vplivi. ALU maska je lahko v številnih barvnih tonih po RAL lestvici. Takšna maska je sicer primerna tudi za zaščito novega lesena okna.
Kompletna obnova starega vezanega okna poteka tako, da se oba krila najprej razstavi. Obstoječa stekla se iz okvirja odstrani. Podrobno se pregleda leseni okvir. Poškodovana mesta se izreže iz okvirja in se jih popravi z lesenim kitom ali smolnicami. Če je bilo okno povešeno, se okvirje pobrusi. Vse razstavljene okenske lesene dele se prebarva v dveh ali treh slojih. Okenska krila se nazaj sestavi in skupaj privije. Po celotnemu delu notranjega okvirja se vgradijo L letve in na to mesto še novo izolacijsko steklo. Okno se obesi na okvir in naravna okovje. Če so odkapne letve poškodovane, se jih sanira ali zamenja z novimi. Na koncu postopka se zamenja še tesnila. Če okno ni imelo izdelanega utora za tesnilo, se predhodno še njega izdela. Novo tesnilo mora biti dobre elastičnosti in seveda pravilne dimenzije. Manj elastična so gumijasta in PVC tesnila. Precej boljše tesnilo je izdelano iz silikonske mase. Ta ima enako prožnost tako v zimskem kot letnem času. Ker je silikonsko tesnilo odporno proti vsem vremenskim vplivom, UV žarkom in staranju, se s tem precej manj deformira kot ostale vrste tesnil.

Okno v strehi

Da je mansardno stanovanje maksimalno izkoriščeno in hkrati dovolj osvetljeno z naravno svetlobo je v marsikaterem primeru strešno okno najboljša rešitev. Da pa bomo izbrali glede na naše bivalne prostore in potrebe najbolj primerno strešno okno, si moramo še pred njegovim nakupom razjasniti kar nekaj vprašanj kot je npr. število potrebnih oken v strehi, primerna dimenzija okna, ustrezen način njegovega odpiranja, izbira primernega materiala, ipd.
Glede na potrebno število oken v strehi moramo vedeti, da naj bi okenske površine v bivalnih prostorih dosegale vsaj 20% okenskih odprtin glede na tlorisno površino prostorov. Če je dnevna soba na primer velika 20 m2, naj bi velikost okna znašala 4 m2. Ob tem se upošteva vgradno mero okna, kar pomeni krilo in okvir. Če želimo več svetlobe v mansardnem stanovanju je optimalna rešitev vgradnje več oken skupaj v eno celoto. V vsakem primeru naj bo strešno okno vgrajeno tako, da bomo imeli tudi v sedečem položaju čim bolj nemoten razgled na zunanjo okolico. To bomo dosegli, če bo spodnji rob okna na višini od 90 do 110 cm od tal.
Za izbiro primerne dimenzije strešnega okna je najbolj enostavna rešitev, da izberemo isto širino okna kot je razdalja med dvema špirovcema. Pri novogradnji lahko prilagodimo razmak špirovcev glede na širino okna. Ob adaptaciji stare strehe pa je to seveda že večji gradbeni poseg v streho. Rešitev v tem primeru je prilagoditev špirovcev s pomočjo menjalnika. Za izbiro primerne dolžine okna naj upoštevamo, da lahko pri oknu še dosežemo njegov zgornji rob. S tem bomo lahko stoje in brez pomoči dosegli ročico za odpiranje okna.
Strešno okno z ročico odpiranja na njegovi zgornji strani je najbolj praktično za uporabo, saj se za njegovo odpiranje in zapiranje ni potrebno sklanjati. Takšno okno bomo lahko upravljali tudi če bo pod njim nameščeno pohištvo. Poleg lažjega upravljanja, okno z zgornjo ročico omogoča tudi njegovo prezračevanje. Za višje vgrajeno okno, kjer nam ročica ni dosegljiva z dosegom rok, je na voljo rešitev s teleskopsko palico ali daljinskim upravljanjem.
Strešno okno s spodnjo kljuko omogoča še bolj neposreden stik z okolico, saj imamo skozi odprto okno neposreden panoramski razgled na okolico. Ima pa takšno okno slabost v tem, da mora za njegovo nemoteno upravljanje biti prostor pod njim prost. Okno s spodnjo kljuko je primerno predvsem za streho z nižjim naklonom.
Za bolj praktično čiščenje zunanje šipe okna je priporočljivo, da ima katerokoli okno možnost zasuka krila za 180°.
Leseno strešno okno daleč najbolj prevladujejo med materiali. V manjšinskem deležu sta sicer še plastificirano okno on okno iz umetne PVC mase. Leseno okno je izdelano iz večkratno lepljenega in impregniranega lesa. Površinska zaščita lesa je lahko dosežena z večkratnim slojem naravnega akrilnega ali poliuretanskega belega laka. Lepljena lesena sredica lažje prenaša napetosti, ki se pojavljajo v lesu. Takšna zagotovi tudi zadostno trdnost okna, ki je na strehi še toliko bolj kot v zidu pomembna. Predvsem borova vrsta lesa ima zelo dobro konstrukcijsko togost in trdnost.
Leseno strešno okno mora biti z zunanje strani zaščiteno s pločevinasto obrobo, ki je odporna na vremenske vplive in UV žarke. Največkrat je to aluminij temno sive barve. V primeru bakrenih strešnih elementov, ki so v stiku z oknom, je priporočljivo izbrati tudi okensko obrobo iz bakra, saj kemijske reakcije med različnima kovinama lahko povzročijo najedanje bakra.
V prostoru s povečano zračno vlago kot je npr. kopalnica je smiselno vgraditi plastificirano ali plastično strešno okno, ki ne potrebuje vzdrževanja. Plastificirano okno ima ravno tako leseno lepljeno sredico, ki pa je oblita z gladko poliuretansko plastjo. Okno iz umetne mase je izdelano iz belih plastičnih profilov z ojačanim pocinkanim jeklenim jedrom. Poleg bele barve takšnega okna je možna tudi imitacija borovega ali hrastovega lesa.

Primerna vhodna vrata

Verjetno je že kar odveč poudarjati, da vhodna vrata podajo pomemben videz k fasadi hiše. Že od nekdaj je veljalo, da so vhodna vrata nekakšen simbolni stavbni element, kamor se vsak naš obiskovalec najprej napoti. Tudi zaradi tega še zdaleč ni vseeno kakšna vhodna vrata si izberemo. Ob izbiri je potrebno upoštevati tako barvo fasade in njen stil, kot tudi celotno zunanjo obliko oziroma arhitekturo naše stavbe. Pozabiti ne smemo niti na barvo in obliko oken. Videz hiše gotovo ne bo usklajen, če bodo vgrajena PVC okna, vhodna vrata pa bodo lesena. Glede izbire materiala za vhodna vrata se bomo najlažje in najbolje odločili, če izberemo isti material kot so izdelana naša okna, saj bomo s tem dosegli najlepši skupen videz celotnega stavbnega pohištva.
Za sedanjo ponudbo vhodnih vrat je značilno, da je zelo velika ponudba raznih oblik, barv in materialov iz katerih so izdelana vrata. V preteklosti je bil edini in osnovni material les. Sedaj sta lesena hrastova vrata že močno izpodrinila aktualna PVC in aluminij, ki sta pogosto v kombinaciji s steklom. Pri vhodnih vratih z manjšimi ali večjimi steklenimi odprtinami je prednost v tem, da je notranji predprostor za vrati bolj osvetljen, slaba plat tovrstnih vrat pa, da imajo slabšo protivlomno varnost.
Aluminijasta vhodna vrata so ena izmed najbolj odpornih vrat. Imajo zelo dobro lastnost trdnosti in so neobčutljiva na vremenske vplive in temperaturne razlike. Tako kot pri aluminijastih oknih je tudi pri vratih pomembno, da je z distančnim vložkom iz umetne mase ločen zunanji in notranji del aluminijastega profila. S tem je onemogočeno prehajanje toplote skozi profil.
Tradicionalna masivna lesena vhodna vrata so vse bolj redkost. Sodobna lesena vrata imajo več ali manj jekleno protivlomno sredico z lesenima oblogama na obeh straneh. Na takšen način so izdelana tudi PVC in aluminijasta vrata.
Pri vhodnih vratih se na notranji strani prepogosto zadovoljimo s kovino, ki je vedno tudi na otip hladna. Pri izbiri pretehta argument, da aluminijastih vrat ni potrebno barvati. Če si želimo les na notranji strani, ki je lahko usklajen s pohištvom ali podom, in vremensko odporni aluminij na zunanji strani, so najboljša rešitev vhodna vrata v kombinaciji lesa in aluminija. Takšna vrata imajo še odlično zvočno in toplotno izolacijo, saj tesnila tudi na področju nasadil niso prekinjena kot pri večini vrat iz aluminija.
Pri izbiri vhodnih vrat je poleg materiala pomembna še zadostna toplotna in zvočna izolacija, tesnjenje in predvsem varnostna vloga. Glede izolacije je pomembno, da je profil vrat dovolj debel. Poleg tega so pomembna tudi tesnila. V veliki meri imajo sedanja vhodna vrata dvojno tesnilo, v nekaterih primerih pa tudi trojno. V predelu pod krilom vrat je najpogosteje prepih. Zato je priporočljivo, da imajo vrata na pragu avtomatsko tesnilo, katero se ob zaprtju vratnega krila prileže na prag.
Glede na to, da se dogajajo vse pogostejši vlomi v stanovanja, proizvajalci vhodnih vrat dajejo vse več poudarka na protivlomne karakteristike. Da so vrata protivlomno opremljena, pomeni, da imajo najmanj tri zaklepe pri tečajih in večtočkovno ključavnico, ki zaklepa na več strani in je z dodatnim jeklenim ohišjem zaščitena pred vrtanjem. Da so vrata čim bolj varna pred vlomilci, morajo biti v celoti izdelana v kombinaciji masivnega lesa in kovine. Krilo takšnih vrat je debelejše od klasičnih vhodnih vrat in ima jedro iz močnih kovinskih profilov ali kovinske mreže. Na zunanji strani je prekrito z eno ali več plastmi jeklene pločevine. Takšna vrata so kar precej težka, zato morajo biti njeni tečaji dovolj močni, nastavljivi in na ležajih.
Nekateri imajo pomisleke, da takšna vrata niso dovolj lepa na pogled. Izbira barv in oblik protivlomnih vrat ni nič manjša kot pri običajnih vratih, saj je zunanja obloga iz lesa ali kovine; torej ista kot pri navadnih vratih. Njihov glavni adut (varnost) se skriva v notranjosti vrat.

pripravil: M.A.

Najbolj brano